Glasovalna številka: PR184

Nela Nahberger

ČUDEŽNI HOBOTNICI

OŠ Kidričevo

 

V majhni vasici sta živela Bobko in Babko. Bila sta brata, v resnici dvojčka. Bil je lep sončen dan in odločila sta se, da se s svojo ladjo odpravita na potovanje.

Bila sta zelo bistra, nista pa vedela, da v morju živita dve velikanski hobotnici Rozalija in Amalija. Ti hobotnici živita globoko pod površino morja in le včasih pokukata ven. Bobko in Babko lovita ribe in majhne hobotnice. Ko Babko naslednjič vrže trnek, ulovi velikansko hobotnico Rozalijo. Hobotnica se razjezi, zamahne z lovko in ulovi Bobka in Babka. V trenutku, ko ju hoče požreti, zasliši trušč. Po glavi jo udari sestra Amalija. Hobotnica Rozalija izgine, onadva pa odideta dalje. Prispeta na otok, kjer si zakurita ogenj in si pripravita večerjo. Ob ognju sladko zaspita in dočakata nov dan. Sedaj opazita hobotnico Amalijo in postane ju zelo strah. Hobotnica spregovori: »Ne bojta se, ničesar vama ne bom storila.« Povedala jima je tudi, da je vanjo enkrat udarila nekakšne vrste strela, zato je čez noč postala prijazna in nič več požrešna hobotnica. Njena sestra Rozalija pa je bila pravo nasprotje. Bila je zelo nagajiva in nesramna. Amalija, Bobko in Babko so postali prijatelji in skupaj so se odločili, da premagajo Rozalijo. Proti večeru so se odpravili v vodo, da jo presenetijo. Rozalija je tisto noč močno spala. Imeli so srečo in jo previdno pripeljali na obalo. Nevihta se je začela in samo čakali so, kdaj bo v Rozalijo udarila strela. In to se je res zgodilo, čakalo jih je veliko presenečenje. Rozalija se je spremenila v prijazno hobotnico, a še vseeno velikanko. Vsi so bili srečni. Skupaj so odšli v vas, kjer sta živela Bobko in Babko. Odločila sta se, da se bosta preselila na otok, kjer živita velikanski hobotnici.

Tako je minilo že kar nekaj časa, ko sta legla na pomol in sladko zaspala. Zjutraj, ko sta se zbudila, pa nista mogla verjeti, da sta se spremenila v hobotnici. Tako so torej vsi skupaj živeli srečno do konca svojih dni.