Glasovalna številka: PR191

Gal Bregant

SKRIVNOST STRANIŠČA

OŠ Kidričevo

 

Ime mi je Gaj in živim v tipični slovenski družini, ki ima kot vse ostale v hiši stranišče. Stranišče je umazan kraj, če je samo, če pa je tako kot pri nas skupaj s kopalnico, je dobro.

Danes vam bom povedal nekaj o naši školjki, ne o stranišču. Naša školjka se je začela čudno obnašati, začela je poplavljati, ni splakovala in podobno. Zato smo se odločili poklicati servis za stranišča. Sedem serviserjev jo je poskušalo popraviti, a neuspešno. Zato sem se odločil pomanjšati in skočiti v vanjo. Od znotraj je bila ogromna. Medtem ko sem plaval proti dnu, sem premišljeval, kako mi vsak dan brez skrbi vsak hodimo mimo vsega tega. Ob robovih so bile hudobne nesnage, ki so se mi smejale in me napadale. Ena od njih mi je celo skočila na glavo; bila je sluzasta in opraskala mi je glavo. Vrgel sem jo dol, a najhujše od vsega je bilo to, da mi je uničila lase. Ko sem priplaval do luknje na dnu, je zelo zasmrdelo. Bilo je grozno. Sploh se nisem zavedal, kaj se dogaja tam spodaj. Ko sem pokukal izza vogala, sem videl velikega morskega psa iz kakcev, klobasice iz kakcev in podobno. Bil sem zelo začuden in prestrašen. Gliste so bile kot piranje in me napadle. Bežal sem in srečal morskega psa, ki me je hotel ugrizniti. Počakal sem, da se gliste približajo in nato morskega psa razjezil, da me je skušal ugrizniti. Umaknil sem se in ugriznil je v gliste ter jih pogoltnil. Gliste so ga od znotraj razjedle, a ga niso pojedle v celoti, zato so ostale v notranjosti trebuha. Morski pes pa ni mogel več plavati, ker so mu med vsemi organi pojedle tudi organe za plavanje. Med plavanjem po školjki sem to čistil z algami. In si mislil: ,,Ko pridem ven, se moram nujno temeljito umiti!’’ Srečal sem dreko - ribico, katera je rekla, da mi izpolni eno željo. Zaželel sem si, da se stranišče samo popravi. Odvrnila mi je, da tega ne more izpolniti, ker je to tako rečeno njen ’’lajf’’. Zato sem si zaželel več stvari: meč, metlo in orodje. Rekla je: ,,Brbrb! Samo eno željo ti lahko izpolnim!’’ In zaželel sem si kovček z vsem tem. Izpolnila mi je željo.

Odšel sem naprej. Priplaval sem do labirinta. Lastniki labirinta so bila mrtva peresa solate, ki smo jih vrgli sem. Rekli so mi: ,,Opravil boš tri izzive. Najprej boš moral rešiti uganko sedmih zlatih ribic, ki ste jih odplaknili sem. Sledi pot skozi komete kosmičev, katere ste prav tako odvrgli v stranišče. In na koncu boj z pošastjo iz mesa, ki ga niste pojedli. Če opraviš izzive, imaš prosto pot naprej, če ne, pa te čaka smrt in postal boš kakec.

Brez besed sem se odpravil. Prispel sem do ribic, ki so mi brez pozdrava zastavile uganko, lahko uganko. Uganka je glasila: ,,Koliko nas je v tem prostoru?’’ Rekel sem, da osem. Ugotovil sem: njih je sedem, plus jaz je osem. Odšel sem naprej. Nenadoma me je zadel komet. Po ravni črti sem padel na dno labirinta in moral sem priplavati vse do vrha. Zelo sem se trudil, nekaj kometov me je oplazilo. Ugotovil sem, da kometi padajo samo po desni strani. Zato sem šel na levo. Čakal me je samo še boj z mesom. Brez težav sem ga narezal na koščke, a se je zacelilo. Odločil sem se zelo težko, a padla je odločitev, da sem ga jedel. Bilo je ogabno, vendar sem preživel. Končal sem z labirintom.

Na koncu sem samo še počistil zamašen del stranišča z metlo in ga popravil z orodjem. Stranišče me je izpljunilo. Padel sem v kopalnico. Bil sem premočen in poškodovan, a stranišče je bilo kot novo. Dolžno mi je bilo uslugo.

Povečal sem se in dvanajst dni bruhal. Staršem in zdravnikom ni bilo jasno, kaj se mi je zgodilo. Povedal sem jim o vsem mojem početju. Naučil sem se, da če ne poješ vse hrane jo, daj psu, da je stranišče v notranjosti drugačno in da se znotraj dogajajo čudne reči.