Glasovalna številka: PR193

Nika Mahor in Nika Božičko

ZAJČEK IN NAJBOLJŠI PRIJATELJ

OŠ Kidričevo

 

Zajček Lukec je imel najboljšega prijatelja, no vsaj tako je mislil on. Dokler se mu nekega dne ni pripetila nesreča.

V zajčji šoli je bilo polno sošolcev, vendar Lukec se je družil samo s svojim najboljšim prijateljem zajcem Robijem. Lukčev prijatelj je želel biti tudi nov učenec na zajčji šoli, iz katerega so se vsi norčevali, saj je bil lisjaček. Nekateri so se ga tudi bali kot na primer zajčici Suzi in Cvetka. Ampak lisjaček Tobi je bil prijazen in prijeten. Le da tega ni nihče opazil, tudi ni hotel opaziti. Še učiteljica ga je zmerjala. Ubogi lisjaček, nihče ga ni maral.

 Nekega dne se je v šoli oglasil požarni alarm in vsi so bili panični. Zajček Lukec je hotel zbežati, vendar se je zagozdil med mize in ni mogel svoje šape dobiti ven. Vsi so stekli vstran, tudi Robi. A nekdo mu je pomagal, to je bil Tobi, tisti lisjak, katerega je Lukec zmerjal s prijatelji. Ker je Tobi zadnji čas odnesel Lukca ven, je zajček padel v nezavest. Ko ga je prinesel ven, je učiteljica poklicala reševalce, saj je še dihal. Ko so ga odpeljali, je učiteljica obvestila tudi njegova starša, ki sta lisjačka neizmerno hvalila, saj je rešil njunega sina. Naslednji dan so Lukca v bolnišnici obiskali tudi sošolci in učiteljica. Robi se je Lukcu opravičil, ker mu ni pomagal. In ga prosil, če bi bila spet najboljša prijatelja.

Lukec mu je oprostil, vendar njegov najboljši prijatelj je bil zdaj Tobi. Ko je prišel Lukec iz bolnice, so ga doma čakali Tobi, mama, oče, sestra, babici, dedka, tete in strici. In skupaj so jedli veliko torto in pili sok vse do poznega večera.

V tem dogodku se je Lukec zavedel, da pravega prijatelja spoznaš v nesreči.