Glasovalna številka: V101

Nia, Ian, Aleksandra Žuran

JEŽEK JEŽ

Vrtec Cirkulane

Ježek Jež se je vso jesen trudil, da si je pripravil brlog, v katerem bo preživel in prespal zimo. Bil je vesel, da mu je uspelo, da ima pripravljeno zalogo hrane in da je njegovo gnezdece tako lepo urejeno. Nekega dne je v gozdu zavladala tišina, vse je bilo mirno, tako, da bi slišal vsako stopinjo, še zvok lista, ki pade z drevesa na tla. Kar naenkrat so se na nebu pojavili črni oblaki, pihati je začel zelo močan veter. Ni trajalo dolgo, da je začelo močno deževati. Ježek Jež, ki je v bližnjem sadovnjaku našel slastno hruško in jo je želel odnesti v svoj brlog, je moral zelo pohiteti, da bi se skril pred neurjem. Zakopal se je v svoj brlog med veje in listje, da bi bil varen pred neurjem. Vendar je deževalo tako močno, da je ubogemu ježku pritekla voda v brlog. Ni trajalo dolgo, da ga je voda popolnoma uničila. Voda je tekla tako močno, da je ježka kar odneslo iz brloga. Ni se imel kam skriti. Ko je nekaj časa taval po  po gozdu, je našel staro deblo. Skril se je vanj in počakal, da se neurje konča. Po neurju je ježek pohitel do svojega brloga. Žalosten je ugotovil, da ga ni več, popolnoma je bil uničen. Obupan se je usedel na tla in razmišljal, kaj naj  stori, saj se bliža zima. Odločil se je, da se odpravi na pot. Ko je nekaj časa hodil po gozdu, je srečal svojega prijatelja zajčka Uheca. Povedal mu je, kaj se mu je zgodilo.

»Neurje mi je popolnoma uničilo brlog in ne vem, kje bom preživel zimo. Nimam se kam skriti pred lisičko Lisko, mrzlo postaja.«

»Joj, res ne vem, kaj naj!«

»Samemu mi ne bo uspelo v tako kratkem času zgraditi brloga, pa še hrano si moram poiskati za zimo!«

»Če želiš, lahko ostaneš pri meni. Nimam velikega gnezda, ampak, če se stisneva, nama bo le še bolj toplo, dolgčas pa nama prav tako ne bo. Tudi zalogo hrane imam pripravljeno, si jo bova že razdelila.«

»Hvala zajček Uhec, res si pravi prijatelj. Zelo lepo od tebe, da si mi ponudil svoj dom.«

In tako sta odšla do Uhčevega doma. Zvečer sta se odpravila spat. Ježkove bodice so tako zelo bodle zajčka, da ta ni mogel niti ležati ob ježku, kaj šele spati.

Zjutraj je zajček rekel ježku: »Veš kaj ježek Jež, tvoje bodice me tako bodejo, da ne morem niti ležati ob tebi! Morala bova najti drugo rešitev zate!«

Ježek Jež je bil seveda žalosten.

»Počakaj malo, nekaj sem se spomnil!«

Zajček je odskakljal v gozd. Poiskal je svoje prijatelje: srnjaka Rogeca, podlasico Sivko, bobra Bora, veverico Skokico in sovo Okico. Ko so se vrnili, ježku ni bilo nič jasno. Zajček Uhec mu je razložil, da mu bodo prijatelji pomagali zgraditi nov dom. In tako so pričeli z delom.

Zajček Uhec je razdelil delo svojim prijateljem: »Srnjak Rogec poišči deblo, v katerem bomo lahko uredili brlog za ježka, podlasica Sivka začni kopati luknjo, v katero bomo položili deblo, bober Bor, prinesi čim več vej za streho, sova Okica, ti pa poišči čim več lepega listja za ježkovo posteljo!«

»Jaz, ježek Jež in veverica Skokica, pa bomo poiskali hrano za tebe, ježek Jež.«

In tako so pričeli z delom. Podlasica Sivka je skopala veliko luknjo, v katero so položili deblo, ki ga je našel srnjak Rogec. Bober Bor je iz vej spletel prelepo streho, sova Okica pa je ježku pripravila čudovito posteljo. Ko si je ježek Jež ogledal svoj novi brlog, se je od veselja začel kotaliti in se zahvaljevati svojim prijateljem, ki so mu pomagali tako lepo uredili novi brlog. Medtem, ko so prijatelji gradili brlog, so zajček Uhec, ježek Jež in veverica Skokica, prinesli veliko hrane, da bo lahko ježek preživel zimo. In tako je bil ježek Jež pripravljen na zimo.

Ježek Jež se je zahvalil svojemu prijatelju zajčku Uhcu: »Zajček Uhec, res si pravi prijatelj! Lahko bi mi rekel, da ne morem ostati pri tebi. Ti pa si raje poiskal svoje prijatelje in vsi ste mi pomagali zgraditi brlog.«

»Vsi ste najboljši prijatelji na svetu!«

Nato je začelo snežiti in napočil je čas, ko se je ježek Jež moral odpraviti spat. »Tako prijatelji, moram se posloviti in odpraviti spat, čas za zimsko spanje se je začel.«

»Se vidimo spomladi!«

»Prijateljstvo je nekaj najlepšega na svetu. Najti dobrega prijatelja, ki ti  je pripravljen pomagati, ko  potrebuješ pomoč, je težko, ampak, ko ga najdeš, ga najdeš za vse življenje!«

(To je nauk te pravljice)