Glasovalna številka: V112

Skupina Delfin

MIŠKA IN VELIKAN

OŠ Kidričevo, PE Vrtec Kidričevo

Živeli so veseli otroci, ki so imeli različne želje. Želeli so živeti v svetu, kjer se ne bi popolnoma nič prepirali, se jezili, pretepali in ne bi bili lačni. Nekega dne je k tem otrokom prišel en poreden falot. Pretepel jih je, jim vzel denar, vso hrano in jih tudi grizel. Nikomur to ni bilo všeč. Nenadoma se je pojavila čarobna vila, ki ga je začarala v majceno drobceno miško in potem ni mogel biti več poreden deček. Miška je odšla v kanalizacijo, torej v vodni odtok, kjer je iskala hrano, plavala v vodi in našla je polno sira. Ni mogla priti ven in prijazni otroci so jo poiskali, da jo rešijo. Kanalizacija jo je odnesla v reko in tako je odplavala na kopno. Otroci so jo rešili in jo odpeljali domov v kletko. Za njo so skrbeli vsak dan in čez čas so jo spustili na prosto. Šla je v svoj pravi dom, v luknjo v zemlji v gozdu. V gozdu so jo pogrešali vsi njeni gozdni prijatelji, najbolj pa njeni mladički, ki so čakali, da jih nahrani.  Tudi živali so si želele živeti v prijaznem svetu, v takšnem kjer ni nič onesnaženo, tam kjer je lepo okolje, kjer je čist svež zrak, sveža voda in je toplo in je polno hrane. Tam, kjer ni nihče hudoben  do drugih živih bitij in se imajo vsi ljubeznivo radi. Kjer je polno, polno prijaznih ljudi,živali in cvetlic. Tam kjer je vedno sonce in ni teme. In miška je imela eno skrivnost. Poznala je velikana, ki je vsak dan opazoval, kaj vse se na svetu dogaja. Bil je zelo velikodušen. Velikan je pomagal mamicam, atijem, dedkom in babicam pobirat zelenjavo. Vsak dan je pobral vso zelenjavo na svetu in za vse ljudi in živali tega sveta skuhal juho. In potem ni bil nihče na svetu lačen. To je bila najbolj slastna zelenjavna juha, ki velikan jo skuha. In velikan je vsaki dan kuhal za vsa bitja sveta, on je poskrbel za vse nas. Tačas ko je pobral vso zelenjavo, je zelenjava spet ponovno zrastla. Če pa ni vse pravočasno zrastlo, je prišla tista čarobna vila , ki je vse potrebno pričarala. Prijazen velikan je lahko dvignil otroke na vrh drevesa. Lahko jih je postavil na oblak in so potovali po nebu. Tiste otroke, ki so bili žalostni, si je dal v svoje roke in se z njimi poigral tako, kot da bi žongliral. Takoj jih je razveselil in vsi so bili nasmejani. Lahko jih je dal na letalo, helikopter ali na drugi planet, ali na streho hiše in so pogledali skozi dimnik. Če so bili utrujeni, jih je lahko kam odnesel in niso rabili hodit. Lahko je z njimi skočil v puščavo ali jih odložil na severnem tečaju pri Božičku in so se lahko vozili z njegovimi sankami. Lahko jih je  dal na okno na visokem nebotičniku, na stolpnici. Pomagal je tudi vsem živalim, ki so zabredle v težave, tako kot mala miška. Živalim je uredil dom, poskrbel je za vsakega posebej. Potem se je sčasoma velikan utrudil in si poiskal prostor za počitek, da je lahko zaspal. Spal je ob velikanskem hrastovem drevesu. In ko se je naslednjega dne prebudil, je pred seboj zagledal polno otrok, ki so čakali na nove dogodivščine. Pomežiknil jim je in jih objel. K njim je pritekla mala miška, skočila velikanu v naročje in skupaj so zaplesali ples prijateljstva.