Glasovalna številka: P218

Isabella Travnik Meglič

ČE IGRAČE OŽIVIJO

OŠ Stična

 

Nekega dne je v Višnji Gori živela mala deklica Neža. Stara je bila tri leta. Preden je zaspala je vedno stisnila svojih pet igrač.

A neko noč so se vse štiri odpravile po Višnji Gori. Ena, le ena je ostala doma. Mala Neža pa ni in ni mogla zaspati. Medo Miki ji je skušal pomagati, a mu ni in ni uspelo brez drugih igrač. Klical je in klical druge in jih poskušal nadomestiti, a mu ni uspelo. VEDEL JE, DA LE SKUPAJ LAHKO PREMAGAJO VSE! Potem se je odpravil po svoje prijatelje. Ko se je odpravil na iskanje, so se igrače ravno odpravile domov. A doma je bila le Neža, ki se je premetavala po postelji. Šle so ga iskat, da bi Neža lahko zaspala. Našli  so se na glavnem trgu in si veselo skočili v objem. ˝Hitro  domov, da Neža lahko zaspi1˝ je rekel Miki. Ko so tiho stopili v Nežino sobo, so presenečeno ugotovili, da deklica že spi.

Bili so veseli, ker Neža zna zaspati sama, a hkrati malo žalostni. Bali so se, da jih kmalu ne bo več potrebovala. Stisnili so se k deklici, ona pa jih je tako lepo objela, da so pozabili na vse skrbi in skupaj lepo zaspali.