Glasovalna številka: P106

Rok Bauman

ZMAJ JERNEJ IN TOMAŽ

OŠ Loče, POŠ Jernej

Nekoč je v gozdu, v neki jami,  živel zmaj po imenu Jernej.

Bil je velik in zelen. Imel je dolg rep in ogromna krila. Bruhal je ogenj. Želel si je bližine ljudi. Kadarkoli je prišel v njihovo bližino,  je vedno kaj zažgal. Vaščani so se zmaja bali. Bil je žalosten in zelo si je želel njihove družbe. Skrit jih je večkrat opazoval izza grmičevja. Ko se je neki dan vračal domov,  je opazil dečka Tomaža, ki je padel v prepad. Zmaj mu je pomagal zlesti iz prepada. Tomaž je bil sirota, nikogar ne tem svetu ni imel. Tudi zmaja ni nihče maral. Čez čas sta se postala prijatelja in se skupaj odpravila po svetu . Potovala sta po različnih koncih sveta,  od vroče Avstralije do mrzle Arktike.  Doživela sta veliko dogodivščin in skupaj sta se zelo zabavala.  A vedno so ju ljudje pregnali, ker so se bali zmaja. Potovala sta dolgih sedem let.  Potem pa sta slišala,  da se je doma zgodilo  nekaj strašnega. Vse je bilo  zaledenelo. Vrnila sta se domov, da bi pomagala rešiti to zagato.  Minili so tedni, meseci, a mraz ni popustil. Tomaž se je spomnil, da bi zmaj Jernej lahko pomagal. Zmaj je poskusil s svojim ognjem odtaliti deželo, pa ni delovalo. Vaščani so dečku povedali, da je za to kriv čarovnik Mraznik. Obiskala sta ga. Deželo je okoval v led, ker je hotel, da bi ga ljudje spoštovali in imeli radi. Žal pa je bilo ravno obratno.

Zmaj Jernej in Tomaž sta ga le prepričala, da bi pomagal deželo narediti spet toplo in ljudje ga bodo imeli radi. Tri dni je Mraznik kuhal napoj, ki ga je dal popiti zmaju.  S svojo vročo sapo je zmaj stalil led. Vaščani so bili zelo veseli. V zahvalo so jim na vrhu hriba postavili grad. V njem so skupaj srečno živeli zmaj Jernej, čarovnik Mraznik in deček Tomaž. V vasi pod gradom pa so mirno naprej živeli zadovoljni vaščani.

Ta kraj se danes imenuje Sveti Jernej, na vrhu hriba pa še danes stoji cerkvica Sv. Jerneja.