Glasovalna številka: P115

Stella Potočnik

Z OBLAKOM V STARE ČASE

OŠ A. T. Linharta Radovljica

 

V kočici so živeli fantek, mami in oči. Do takrat je bilo vse v redu, dokler ni prišel oblak, ki jih je popeljal v stare čase. Tam so iskali svojo hišico. Našli so jo in se jo dotaknili. Takoj je razpadla, ker je bila tako krhka. Potem so šli iskat kakšno boljšo hišo, a vse so bile trhle.

 

Potem so prišli v neko vas, ki je imela samo eno hišo, ta pa je bila dobra. Naselili so se v njej.

V bližini so videli starodavni kip, podrt most iz lesa, otroške igrače iz listov in palčk, krave, ki so se pasle na travniku in še mnogo drugega. Povzpeli so se na goro in tako videli cel svet. Videli so podrte gradove. Ljudje so se vozili s kočijami.

 

Kmalu se je po nebu spet pripeljal oblak. Vprašali so ga: »Zakaj si nas popeljal v stare čase?«

»Da bi malo videli, kako je bilo včasih,« je odgovoril oblak.

»Zakaj pa moramo vedeti, kako je bilo v starih časih?« so ga vprašali.

»Vse sem že popeljal, samo vas ne. In zdaj ste tu, da bi videli, kako preprosto so živeli včasih in bili kljub vsemu srečni.  

 

Poprosili so ga, naj jih odpelje nazaj. Res jih je popeljal in doma so živeli, kakor so bili navajeni, preden jih je odpeljal v stare čase. Bili so srečni, ker so lahko živeli spet normalno in se imeli radi.