Glasovalna številka: P116

Marko Karafilovski

MIHOV ŠOLSKI REKORD

OŠ A. T. Linharta Radovljica

 

Živeli so otroci, ki so ob mraku slabo videli. Slabo so videli zato, ker še niso imeli elektrike. Vzeli so palico in si izdelali lučko, da bi z njo svetili. Ogenj so zakurili tako, da so drgnili kamen ob kamen. Palico so položili v ogenj in si tako svetili. Če niso rabili luči, so vzeli vedro vode in jo zlili na ogenj.

 

Včasih so šli v knjižnico, da bi si izposodili vsak svojo knjigo. Če so šli zvečer, so šli na pot z lučkami. Potem so šli domov, kjer je bila spet tema in so slabo videli. Šli so spat. Zjutraj so šli v šolo in komaj videli, kje hodijo. Ko so prišli v razred, se je pokazalo sonce in jim dalo svetlobo.

 

Razmišljali so, kako bi videli tudi ponoči, da bi si svetili brez ognja. Eden izmed teh otrok je dolgo razmišljal, kako bi ustvaril nekaj, kar bi svetilo in ne bi bilo več treba kuriti ognja. Samo ta otrok je vedel, da se tej stvari reče elektrika. Ostali so samo čudno gledali. Povedal jim je, kako je ustvaril elektriko. Našel je mrežo. Vanjo je naredil luknjo. Našel je še tanjše vrvice in potem jih je dodal v tisto luknjo. Dodal je še različne kable: modre, rumene in rdeče. Našel je še kamen in tudi vanj naredil luknjo. Vanjo je zalepil tiste kable. Našel je še dve žici in jih zalepil zraven, priklopil jih je. S palicami, ki ne gorijo, je prijel kamen in ga dal nad ogenj, da bi se ogrel. Ko je bil kamen že zelo vroč, so se iz njega začele vsipati iskrice. Te iskrice so se ujele v kable in tako so dobili elektriko.

 

Ta otrok je naredil šolski rekord v izumih. Ime mu je bilo Miha. Pisal se je Sardić. Bil je vesel in zelo zadovoljen. Od takrat naprej niso več uporabljali gorečih palic, ker to ni bilo potrebno.