
Glasovalna številka: P124
Ajda Strehar
TEJA IN TADEJ RAZISKUJETA
OŠ Loče
Teja se pripravlja za šolo, Tadej se tudi pripravlja za šolo. Zdaj imata na urniku športno. Tadeja je pri športu zadela neka čudna stvarca in izgledala je kot beležnica. Po šoli je o tem obvestil Tejo. Raziskala sta beležnico ter odkrila da ima napisane kitajske črke. Skupaj sta razvozlala dve besedi in to sta poti čudežev. Oba se sprašujeta kaj bi to lahko pomenilo in počasi premikata roko proti beležnici in jo odpreta. Ven skoči močna svetloba in v sobi so se pojavle tri majhne osebe. Ena od njih je rekla »zdravo jaz sem mila, to je liza in on je Aleks. Kdo sta pa vidva?«
Zdravo jaz sem Teja in to je Tadej. Skočita sem. Ok. Za hip zamižijo in se znajdejo nekje na gradu pogledu, ampak v preteklosti.
Na gradu sta spoznala grofico Pavlino in grofa Franca ki sta jima razkazala grad.
Čez nekaj časa so zaslišali razbijanje Teja in Tadej sta vzkliknila ropajo! Stekli so po stopnicah, a Pavlina in Franc nista mogla več teči, zato sta se ustavila. Teja in Tadej sta tekla naprej, ampak ju je megla malo upočasnila in so jima ušli vsi in izginilo je nekaj stvari. Franc in Pavlina sta v skrbeh prišla dol in povprašala ali je kaj izginilo?
Ja ampak dve stvari. Približno katere stvari? Nekakšna knjiga posebnosti in zvitek poln skrivnosti celega gradu. Teja se je spomnila, da lahko s pomočjo tehnologije iz 21. Stoletja izsledijo roparje na podlagi prstnih odtisov. Tako so izsledili roparje. Izsledili so jih v opekarni v Ločah, kjer kujejo svoj zlobni načrt. Dogovorili so se, da bodo oropali to opekarno.
Mila, Aleks in liza so se spomnili, da se lahko Teja in Tadej preoblečeta v roparje in te stvari ukradeta nazaj. Pričeli so z izdelavo dveh kostumov. Teji in Tadeju nadenejo kostuma. Pritihotapijo ju med roparje. Tam se z roparji pogovarjajo kaj bodo v naslednjem ropu storili . Tea ves čas prosi, da bi držala te stvari ona. Tadej posluša kaj bodo storili in o tem poroča na skrito slušalko Francu in Pavlini. Teja končno dobi v roke zvitek in knjigo. Tadej pohiti k Teji in se dogovorita kaj sledi. Odločita se, da še malo povohunita, nato pa rečeta, da gresta na stranišče in ob priložnosti zbežita. To jima tudi uspe.
Vrneta se nazaj k Pavlini in Francu ter jima predata zvitek in knjigo. Takoj za tem se zgodi možna svetloba kot na začetku in že se ponovno vrneta v svojo sobo v sedanjost. Pri tem odkrijeta, da sta postala detektiva preteklosti in vse se konča v najlepšem redu.
Tako se skrivnost kot tui pravljica konča.