Glasovalna številka: P125

Neja Marguč

STRUPENI VODNJAK

OŠ Loče

 

Pred davnimi časi, dolgo, dolgo nazaj je bil v naši vasi vodnjak. Ta vodnjak je bil zastrupljen. Vsak, ki je popil čisto malo vode, se je zastrupil. To so vedeli vsi v vasi, zato nihče ni pil iz vodnjaka. Nekega dne je prišla k njemu deklica, ki ni vedela, da je vodnjak strupen. Starši niso opazili kaj namerava in potem je bilo že prepozno. Popila je vodo in postala zlobna. Vsi vaščani so se skrili v hiše in razmišljali kaj bi naredili. Takrat pa se je deček spomnil, da bi lahko še enkrat popila vodo in bi mogoče spet postala prijazna. Deklica je ponovno pila vodo, a to ni nič pomagalo, postalo je samo še slabše.  Naslednji dan se je deček spomnil, da bi lahko podrli vodnjak in bi deklica spet postala prijazna. Vsi so razmišljali, kako bi podrli vodnjak, saj takrat še ni bilo strojev. Tolkli so s kladivom in poskušali vse mogoče, a vodnjak se ni niti malo poškodoval. Trudili so se zelo, zelo dolgo in na koncu jim je le uspelo.  Ko so vodnjak podrli je deklica izginila. Vsi so jo iskali, a deklice niso našli. Iskali so jo povsod, v hiši, v gozdu, celo na strehi, a je niso našli. Ko so že mislili, da se je izgubila pa je nekdo v hiši zajokal. Še enkrat so pogledali, a deklice spet niso našli. Sledili so zvokom, a vse zaman. Iskali so in iskali, dokler niso prišli do podstrešja. Vedno bolj se je slišal jok. V zadnjem kotičku podstrešja so deklico le našli. A to še ni vse. Deklica ni več bila zlobna. Razložili so ji, kaj vse se ji je dogajalo, ko je bila zlobna. Zvečer so imeli zabavo, ker so jo rešili. Živeli so srečno do konca svojih dni. Mogoče se v kateri vasi še danes skriva takšen vodnjak.