Glasovalna številka: P141

Matija Pregelj

MOJ DOMAČI KRAJ PODKRAJ

OŠ Col, PŠ Podkraj

 

Včasih je bilo okoli Podkraja več gozda. Tu je živelo veliko furmanov, gozdarjev, oglarjev in kovačev.

V gozdovih okoli Podkraja je raslo veliko mogočnih smrek in borovcev. Le te so gozdarji posekali na roke. Furmani pa so jih s konjsko vprego privlekli iz gozda na rampe. To je prostor, kjer se les naklada na vozove. Tudi to so delali ročno. Kvaliteten les so vozili in prodajali v Trst. Od tam so ga vozili naprej v Benetke.

Tudi oglarji so potrebovali veliko lesa za kuhanje kop. Pridobljeno oglje so prodajali kovačem v Lokavcu, Vipavi in številnih vaseh po Vipavski dolini. Vozili so ga celo v italijansko Gorico, Gradiško, Videm in Trst. Kovači so ga potrebovali pri svojih rokodelskih delih. Včasih so bili rokodelci, obrtnikov še ni bilo.

Moj praded je bil tudi kovač. Imel je polne roke dela. Največ je koval konjem kopita in popravljal ter izdeloval orodja za delo v gozdu.  Ker je bil močan v rokah, je opravljal tudi delo zobarja. K njemu so si hodili ljudje pulit boleče zobe.

Moj drugi praded in tudi moj stari oče sta bila furmana.

Tako! Sedaj so furmane in konje zamenjali tovornjaki. Tudi kovači so zelo redki. V naših krajih se pa oglarska tradicija ohranja še danes. Kope vsako leto kurijo Tone Koren, Maks Kobal in Drago Širca. Tudi jaz sem že videl, kako se kuri kopo.