Glasovalna številka: P142

Julija Majcen

ANA V DEKLIŠKI ŠOLI

OŠ Mladika Ptuj

 

Na Ptuju ob reki Dravi je bila nekoč šola z imenom Mladika. V to šolo so hodile samo deklice, v njej so tudi živele. V vrhnjem delu mogočne stavbe so imele dekliške sobe.

To šolo je obiskovala tudi deklica Ana, ki je bila zelo osamljena, saj ni imela prijateljic. Velikokrat se je spraševala zakaj je nihče na šoli ne mara?

Nekega dne je prišla na šolo nova učenka po imenu Eva. Z Ano sta bili skupaj v sobi in sta se zelo hitro spoprijateljili. Ana je bila zelo vesela, da ima končno prijateljico in čutila je, da jo ima Eva rada, kot da bi bila njena sestra. Veliko sta se pogovarjali in smejali.

Nekega dne pa sta se odločili, da bosta odšli na sprehod po Ptuju. Hodili sta in hodili, ter prišli do reke Drave, kjer se je sprehajalo veliko majhnih račk ter labodov. Šli sta naprej in prišli do Ptujskega gradu in ga občudovali. Ko sta se usedli na klopco, je Ana Evi povedala skrivnost, ki je ni povedala še nikomur.

Povedala ji je, da sta ji mama in oče umrla že pred leti in, da nima bratov ali sester. Imela je le teto, ki pa je ni marala in Ana za njo sploh ni vedela, dokler ji tega ni povedal njen stric, ki ga je videla le enkrat v življenju. Eva jo je pozorno poslušala, ker si tega sploh ni znala predstavljati in verjeti, bila je presenečena nad tem, kar je slišala od svoje najboljše prijateljice.

Potem sta nadaljevali pot in si ogledali kip svetega Florijana, prišli sta do mestnega gledališča. Potepanje po Ptuju jima je bilo prijetno in ju je utrudilo,  zato sta odšli nazaj v šolo.

Nekega dne pa je bilo za Ano in Evo konec njunega šolanja na Mladiki. S tem je prišel tudi čas, ko sta se morali posloviti, saj se je Eva morala zaradi očetove službe odseliti v Nemčijo. Ana je bila zelo žalostna, še s bolj kot takrat, ko so ji umrli starši.

Ni si predstavljala, kako bo sedaj živela brez njene najboljše prijateljice in šole. Ana žal doma ni imela  osebe h kateri bi se lahko zatekla. Tako je živela pod Puhovim mostom in naučila se je živalskega jezika, saj so bile živali njeni najboljši prijatelji. Z njimi je živela dokaj srečno dokler ni bila že odrasla.

Nekega dne pa je sredi Ptuja, presenečena srečala svojo staro prijateljico Evo. Močno sta se objeli in Eva je Ani povedala, da ima družino in, da so se preselili na Ptuj. Ana pa je Evi povedala, da sama nima družine in da živi pod Puhovim mostom s svojimi živalskimi prijatelji. Ko je Eva to slišala, se je takoj domislila rešitve za svojo prijateljico.

Zraven Evine hiše je bila prazna a zelo lepa hiša v kateri bi Ana lahko živela. Ana je bila tega zelo vesela in še tisti dan se je vselila v svoj nov dom.

Tako so Ana, Eva ter njena družina srečno živeli, Eva pa je Ani zagotovila novo službo, kjer je delala tudi sama.

Ana in Eva sta vedeli, da je prijateljstvo in pomoč zelo pomembno za njiju.

Tako so srečno živeli v najstarejšem mestu Slovenije.