Glasovalna številka: P150

Klara Matkovič

LJUBLJANSKI ZMAJ

OŠ Martina Krpana Ljubljana

 

Nekoč pred davnimi časi so sezidali grad. Imenovali so ga Ljubljanski grad. Ime je dobil po mestu, v katerem je bil. Kralj tega gradu je imel mogočno vojsko in lepo princeso. Ampak še vedno ni bil kos neustrašnemu ljubljanskemu zmaju. Ta zmaj je kar naprej priletaval na grad in bruhal ogenj. Ker pa je kralj hotel poročiti princeso z lepim princem, je priredil tekmovanje. Rekel je: »Tisti, ki bo premagal strašnega ljubljanskega zmaja, se bo poročil s princeso in prevzel pol mojega kraljestva.« Vsi princi so se zbrali na Ljubljanskem trgu in čakali, ali se bo kje pojavil zmaj, da ga bodo napadli. Zmaja pa ni in ni bilo. Čakali so eno uro, čakali dve in ob tretji uri je čez Ljubljanski trg pritekel nek kmečki fant z raztrganimi hlačami in zakrpano majico. Imel je slamnik na glavi in rekel: »Hej, jaz bi tudi tekmoval, morda pa mi uspe.« Kralj ga je najprej gledal malo postrani, potem pa se zanj ni več zmenil. Princesa pa se mu je nasmehnila. Ko je zmaj le priletel, so se vsi princi pognali za njim in začeli metati sulice ter vihteti meče. Tisti kmečki fant, ki je prišel s stare kmetije, pa je stal in čakal. Vsi princi so se že upehali, kmečki fant pa je dvignil vrv, ki jo je imel s seboj, jo malo zavrtel in naredil zanko. Vrgel jo je zmaju okoli vratu in malce potegnil. Nato se je zavihtel na zmaja in ga ukrotil. Potem se je vrnil nazaj in zaprosil za princesino roko. Kralj je privolil, mu dal lepa oblačila in princeso. Dal jima je tudi pol kraljestva, kot je obljubil. Princesa in kmečki fant pa sta se poročila in še zdaj živita na Ljubljanskem gradu, ki ga čuva ljubljanski zmaj. Le da samo v ljubljanskem grbu.