Glasovalna številka: P152

Karlo Karakaš

STARA LJUBLJANA

OŠ Martina Krpana Ljubljana

 

Nekoč pred davnimi časi je na hribu sredi stare Ljubljane stal grad. Na gradu so živeli kralj Palček in krajica Sneguljčica, njuni sinovi ter hčere. Vse je lepo potekalo v miru, dokler se ni na gradu prikazal Špicparkeljc s svojimi stotimi vojščaki. Kralj Palček je sicer imel močno vojsko in sedem sinov, ki so bili izurjeni mečarji, toda kralj se ni hotel vojskovati.

»Kaj hočeš?« je vprašal Palček. Špicparkeljc mu je takoj odgovoril: »Hočem tvojo najlepšo hčer, če je ne daš, vas napademo pojutrišnjem ob enih.«

Ko je Špicparkeljc odšel, se je kralj zaklenil v eno izmed soban. Nepričakovano se je pred njim pojavil škrat in rekel: »Zakaj si tako žalosten, o kralj?«

In kralj mu je odgovoril: »Kako ne bi bil, ko pa Špicparkeljc hoče, da mu dam najlepšo hčer!«

Škrat mu je predlagal: »Takole se zmeniva: jaz ti pomagam, ti pa daš meni streho nad glavo.«

Kralj se je strinjal. »Dam ti te tri fižolčke, posadi jih pred gradom in Špicparkeljc ne bo mogel noter,« je rekel škrat.

Naslednji dan je kralj pred gradom posadil fižol in okoli gradu ter nad njim se je dvignila kupola. In Špicparkeljc s svojo vojsko ni mogel priti v grad.

Na gradu so potem živeli srečno do konca svojih dni.