
Glasovalna številka: P166
Lana Vinko
POŠTAR MATJAŽ
OŠ Valentina Vodnika
Nekega dne je poštar Matjaž, kot po navadi, dostavljal pisma. Prišel je v Šiško. Kolesaril je čez travo in v gozd. V tem gozdu živi lepa ptica Zlatica. Potem je poštar povlekel iz torbe pismo za vilo Marilo, ki je izgledalo tako:
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Draga vila Marila! P.n.
Vila Marila
Hvala, ker si mi prinesla tako lepo ogrlico! Hrib nad dolino 8
Tvoja Katja Ljubljana Šiška
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Odločil se je , da se jo bo potrudil poiskati. Šel je do ptice Zlatice in jo vprašal, kje vila Marila živi. Ptica Zlatica je rekla, da živi tam čez vodovja, hribovja, doline in jezera. Hodil je in hodil, pa je prišel na hrib k drevesu in zgodila se mu je sreča; našel je zlate orehe. Presrečen je bil. In šel je naprej. Pa je prišel do reke. Moral je iti čez reko. Malo se je ozrl in je na drugi strani našel desko, dolgo tri metre. Vzel jo je in jo postavil čez reko. Čez nekaj časa je prišel do vile Marile. Oddal ji je pismo in se vrnil domov. Zelo je bil vesel, ker je našel zlate orehe in zlato desko. Bil je v vseh novicah v Ljubljani, ker je bil edini in prvi, ki je videl vilo Marilo. Tako je pisalo v časopisih:
______________________________________
Matjaž Novak,
Prvi in edini je videl vilo Marilo!!!!!!!!!!!
---- ---- ---- ---- ---- ---- ---- ---- ---- ----
______________________________________
In ljudje so si izmislili poštarjevo pesem:
Je bil poštar Matjaž,
dostavljal je pisma,
pa prišel je do nas,
tja, kjer je Šiška.
Kolesaril je tja,
kjer trava zeleni,
kjer rožice cvetijo,
tam v gozd,
kjer je ptica,
lepa Zlatica.
Pa videl je poštar
pismo za vilo,
pohitel je do ptice,
lepe Zlatice.
Lepa Zlatica mu
rekla je, kje vila
Marila živi;
čez hribe, čez doline,
čez reke in jezera.
Hodil je tja,
pa se sreča
zgodila je:
na tleh našel je
zlate orehe.
Po nekaj minutah
prišel je do reke
in sreča zgodila
se mu je.
Čez reko ni mogel,
pa tam je videl
zlato desko, dolgo
tri metre.
Prišel je do
vile Marile .
Oddal ji je pismo
In kmalu obogatel.