Glasovalna številka: P170

Marcel Lovšin

PRIHOD LJUBLJANSKEGA ZMAJA

OŠ Valentina Vodnika

 

Nekoč je prišel en zmaj, ki je naredil godrnjaj. Nato je čez nekaj desetletji naredil mesto. Kar naenkrat je vse postalo pestro. Vse je bilo tako glasno in razburljivo, da je kar odšel.

Nekega dne pa se je spet kar prikazal. Vesel je bil, ker je mestece še stalo. Ampak je godrnjalo. Predstavljal se je, da je bil kar zelen, kot pokvarjen hren. Nato se je šel umiti v reko Savo. Zagledal je viteze in jih kar takoj napadel. Potem je mestece poimenoval Ljubljana. Zelo je bila razmetana, ampak jo je počistil čez nekaj dni.

Prišel je v Šiško in videl, kako je zaspana. Blizu Šiške so bili spet vitezi. Zmaj je hotel Šiško zaščititi pred njimi. A ni bil dovolj močan. Kar naenkrat je okamenel in vitezi so začeli kričati: »Hura, hura, premagali smo ga!« In tako so vitezi živeli srečno do konca svojih dni. O zmaju ni bilo več slišati. Njegov kip so postavili na prestol, kot spomin na njegove zmage. Neki pesnik je sestavil še spominsko pesem.

Prihod ljubljanskega zmaja

Prišel je ta zmaj

in naredil velik godrnjaj,

naredil je to mesto

in postalo je vse pestro.

      Enkrat je odšel

     in je spet prišel,

    mestece je še stalo,

    a je godrnjalo.

Zmaj je bil zelen,

kot pokvarjen hren,

je v Savo šel se umiti

in viteze ubiti.

   Mesto je Ljubljana,

   bila je razmetana,

   čez nekaj dni pometena,

   Šiška pa zaspana.

Vitezi napadajo,

kamni s strehe padajo.

Zmaja okamenijo,

vitezi kričijo.

   Nato so ga postavili

   na en prestol velik,

   tam so ga predstavljali,

   veselo so proslavljali.