Glasovalna številka: P172
Zoja Žibert
VEVERICA, VEVERICA, SKOČI SEM, SKOČI TJA
OŠ Valentina Vodnika
Veverica , veverica, skoči sem, Veverica, veverica, skoči sem, Skoči tja! Do cerkvice si skoči tja! Do gozda si že
že prišla, pa travica zeleni, prišla. Pa snegec pada, v gozdek
pa rožice cveti, ti skačeš si šla, v luknjico od drevja skrila!
ti skačeš, hi, hi!
Veverica, veverica, skoči sem,
skoči tja! Do polja si že
prišla. Pa sonček sije, pa sonček
sije, pa sonček sije gor z neba!
Veverica, veverica, skoči sem,
skoči tja! Do kravic si že
prišla. Pa listki povsod, pa
lešniki tam nabiraš, nabiraš jih rad!
In zato napišeš še pravljico!
Veverica iz Tičistana
Za devetimi gorami in devetimi vodami je živela veverica Niki. Živela je v gozdu, v katerem je živelo veliko veveric. Neko jutro so v gozd prišli lovci in odpeljali vse veverice v Tičistan. Veverica Niki je bila sprva žalostna saj je hotela biti v svojem domačem gozdu , ampak ko je prispela v Tičistan se je vse spremenilo.
V Tičistanu se je imela zelo lepo, saj so bili zelo prijazni in prišli so otroci ter drugi obiskovalci. Ljudje, ki so tam delali, so bili do vseh veveric zelo prijazni. Hranili so jih in jim dali vodo. Nekega dne pa je Niki spodrsnilo in padla je z drevesa. Ko je fantek, z imenom Filip, videl veverico, jo je vzel in jo dal v nahrbtnik. Doma jo je gledal. Ko se je Niki zbudila, se je ustrašila.
Naslednji dan je Niki tresel, cukal, metal in sploh ji ni dal za jest. Neko noč se je Niki odločila, da bo pobegnila, saj je Filip pustil odprto okno. Niki je zbežala v gozd, kjer je srečala veverico, zajca, medveda, lisico in srno. Vse jim je povedala, celo svojo zgodbo, nato so postali zelo dobri prijatelji.
Skupaj so se igrali in se družili in zelo so bili prijazni do Niki, ona pa se je tudi imela zelo lepo in kar ostala je v gozdu!
