
Glasovalna številka: PR110
Maša Vinko
KRALJEVA VARUŠKA
OŠ Mladika Ptuj
Bilo je nedolgo nazaj. Kralju in kraljici Ptuja se je rodil prekrasen otročiček. Bila je deklica, ki sta jo poimenovala Kim. Bila je najlepši dojenček daleč naokoli. Imela je prelepe zelene oči, temno rjave lase in ustnice, katerih se kralj in kraljica nista in nista mogla nagledati. Zanju je bila najlepše darilo, ki sta si ga lahko predstavljala.
Na žalost pa sta bila kralj in kraljica zmeraj zaposlena s kraljevimi dolžnostmi. Nista želela, da bi mala princeska Kim bila osamljena, zato sta želela najeti varuško.
Po celem kraljestvu sta oznanila, da iščeta dekle, ki bi skrbelo za njuno hčerkico. Takoj drugi dan se je pred gradom zbralo veliko deklet, ki so želele paziti na princesko. Kralj in kraljica sta vsaki varuški postavila enaka vprašanja, če ima rada otroke, je pripravljena delati vsak dan v letu, iti z njihovo družino na različna potovanja in si zna izmišljevati in pripovedovati pravljice.
Njunim zahtevam so ustrezale le tri varuške: mlada skromna vaška deklica Maša, starejša mestna gospodinja Mirelda in Šarika, dekle iz daljne dežele, o kateri ni nihče vedel prav veliko.
Odločila sta se za vaško dekle, saj se je zdela prijetna in marljiva. V gradu sta ji uredila sobo zraven princeskine. Nato je Maša končno spoznala princesko. Takoj sta se ujeli. Kim jo je zmeraj rada poslušala, rada je poslušala njene pravljice in petje. Maša je imela nežen in pomirjujoč glas.
Leta so minevala in Kim je postala prikupna deklica. Bila je stara toliko, da varuške ni več potrebovala, zato sta jo kralj in kraljica želela odpustiti. Kim pa tega ni dovolila, saj je Maša bila njena najboljša prijateljica in njena zaupnica.
Povedala ji je čisto vse, kateri fant ji je všeč, katerih ne mara in zakaj, povedala pa ji je tudi o težavah s princeso iz sosednjega kraljestva Doris Snežano Tretjo.
Njen oče Maksim Veliki je bil pohlepen kralj, ki želel imeti v oblasti celo deželo širnega sveta. Podkupil je vse kralje in kraljice le Kiminega očeta ni mogel obrniti sebi v prid, saj je njegovo ponudbo zavrnil.
Prav tako je bila pohlepna Maksimova hči, ki sta jo Kim in Maša naskrivaj poimenovali Sneda. Bila je jezna na Kim, saj je bila zaradi očetovega imperija zmeraj sama. Ni imela varuške kot Kim, da bi ji delala družbo in pripovedovala zgodbice. Oče jo je zmeraj zaklepal v sobo skupaj s kupom knjig za krajšanje časa.
Sneda pa je pri svojih 12-ih letih prebrala že vse knjige, ki ji jih je oče kupil, tudi tiste v tujih jezikih.
Kim in Sneda sta bili sovrstnici in hodili sta v isto kraljevo šolo za prince in princese. Ko sta postali najstnici, sta se po kraljevi tradiciji obe morali poročiti s princem iste starosti in postati kraljici. Zaradi te tradicije imajo zadnji letniki njune šole na koncu leta zmeraj zabavo na mestnem trgu, na katero pridejo vsi princi in princese sveta.
Obema princesama je bil všeč en fant. Ime mu je bilo Samuel. Imel je prelepe temne oči in svetle lase. Njemu pa je bila všeč Kim, saj je bila zelo prijazna, zabavna in prelepo dekle. Takoj sta se ujela in njuni starši so oznanili, da bosta v kratkem času imela kraljevo svatbo v Minoritskem samostanu.
Na poroki je Kim imela dvajset družic. Ena izmed njih je bila Maša, ker jo je Kim želela imeti ob sebi do konca življenja.
Seveda pa to ni bilo možno zaradi razlike v njunih letih. Ko je bila Kim stara šele tri leta, se je Maša poročila s svojim izbrancem, s katerim sta na Kimino željo živela v gradu. Maša in njen mož sta pri Kiminih 10-ih letih imela svoje otroke, ki jih je Kim pazila, jim pripovedovala pravljice, pela in z njimi doživljala vse lepe trenutke, kot nekoč z Mašo.
Leta so minevala in Maša se je starala. Naenkrat pa je prišel dan, ko sta se Kim in Maša morali posloviti za zmeraj. Kim in Mašin mož sta Maši vsak teden na grob nesla vrtnico.
Kmalu za Mašo je preminul tudi njen mož. Pokopali so ga zraven nje.
Ko so Mašino spalnico preurejali v otroško sobo za njenega in Samuelovaga prvorojenca, so odkrili nekaj zanimivega. Za Mašino omaro se je skrival en kup papirnatih zvitkov. Ko je Kim odprla prvega, je zagledala naslov njene najljubše pravljice, ki ji jo je Maša pripovedovala. Po licu ji je stekla biserna solza sreče.
Kraljevemu pomočniku je naročila, naj vse Mašine pravljice natisnejo in jih podarijo vsaki mladi mamici v kraljestvu, da jih bodo brale svojim otrokom, kot jih je Maša njej. En izvod je podarila tudi Doris Snežani, da jih bo tudi ona brala svojim otrokom.