Glasovalna številka: PR112

Mia Domajnko

SKRIVNOST LUČKE IN KLAVDIJE

OŠ Kidričevo

 

1. Poglavje

Zjutraj je sonce posijalo po Lučkinem oknu. To jo je prebudilo. Ko je pogledala na uro, je videla, da zamuja v šolo. Hitro je oblekla najbližja oblačila ter z vso hitrostjo tekla s torbo na ramenih. Ko je prišla, se je učitelju krepko zlagala. Rekla mu je, da je bila pri zobozdravniku in ni mola priti pravočasno. Učitelj ji je verjel in Lučka je sedla v klop, kjer je vedno sedela. Strašno grozno se je počutila, a ni hotela, da učitelj izve, da je tako neodgovorna do šole. Ko je Lučka hodila domov, se je počutila grozno. Prišla je domov. Mama jo je vprašala, kako je bilo v šoli. In Lučka ji je nejevoljno odgovorila: »V redu.« Vsa jezna in žalostna je odkorakala v svojo sobo. Vedela je, kaj bo naredila naslednje jutro.  In naselednje jutro je prišlo hitro.

 

2. Poglavje

Lučka je zgodaj vstala in se oblekla, da bi bila prva. Mama jo je odpeljala. Poslovili sta se in Lučka je z vso močjo tekla, nato pa se je spotaknila ob kamen. Padla je na mrzel beton, obdan s snegom. Saj je bila zima. Mama je to še pravočasno videla in Lučko odpeljala v bolnišnico. Tam je mama srečala starega prijatelja, a zdaj ni imela časa, da se pogovarja z njim. Lučko so odpeljali v sobo. Mama zraven ni smela iti. Čez nekaj časa ji je zdravnik prišel povedat, da ima Lučka pretres možganov, a bo hitro okrevala. K hčerki je mama zdaj lahko odšla. Zdaj se še Lučka ni natančno zavedela, kje je. Zato je mama kaj hitro odšla.

 

3. Poglavje

Mami je bilo zelo hudo to povedati ostalim. Ko je prišla domov,  je novico povedala še očetu. Tudi njemu je bilo hudo. Lučka je naslednji dan bila že bolje, ravno je imela vaje za spomin. Mame se je spomnila. Mama je Lučko vprašala, zakaj je hotela biti prva. Lučka je premišljevala, nato pa v zadregi rekla: »No, predvčerajšnjim sem zaspala in zato sem se učitelju zlagala, da sem bila pri zobozdravniku. « Mama te novice ni bila preveč vesela. Ampak  vesela pa je bila, ker je učitelju hotela povedati resnico. Z mamo sta se nato poslovili. Naslednji dan so k njej prišli sošolci in sošolke. Tina ji je podarila kartico, na kateri je bila muca. Maja pa ji je podarila velik šopek marjetic. Njena najboljša prijateljica Klavdija je hotela z njo ostati sama.  Lučka se je strinjala in tako je Klavdija prišla k njej in ji rekla: »Čas je za najino skrivnost.«

 

4. Poglavje

Lučka je vsa v navdušenju in z rahlim glavobolom vstala. Klavdija je vzela svoj obesek. Dala ga je pred Lučko in ta je rekla: »Ko tvoj čas začne teči, se podava v dogodivščine.«  Ko je to izrekla, se je pred njima prikazal portal. Vstopili sta vanj in si zaželeli, kam bi takrat odšli po svetu. »V London, ne v Kanado, ne, že vem kam: v Pariz, ja, pa pojdiva. Kako lepo je tukaj! Prav zares. Pojdiva do Eifflovega stolpa. Prav, za teboj!«

Tako sta se podali v nepozabne dogodivščine.