Glasovalna številka: PR123

Ula Povh

IME MI JE KIMMY

OŠ Tončke Čeč Trbovlje

 

UVOD

Ime mi je Kimmy Parker. Stara sem trinajst let in živim v New Yorku. Sem srednje velika in imam bolj temno polt, svetlo rjave in rahlo valovite lase ter zelene oči. Zelo rada se kotalkam, drsam ali plavam. Tudi košarka mi ni tuja, saj jo je igral moj oči.

Imam starejšo sestro Lucy in mlajšega brata Maxa. Z mamo in očetom (ter s papagajema Kokijem in Brino) živimo v hiši v središču New Yorka.

Moji BFF je ime Lia in je tudi moja sošolka. Jaz trenutno nimam simpatije, Lii pa je RES všeč Mak, ki je tudi najin sošolec.

Skupaj z Lio pleševa DISKO DANCE v plesni šoli Liine tete. Moj brat Max trenira nogomet, sestra Lucy pa (kot midve z Lio) DISKO DANCE.

To je bilo nekaj na hitro o meni, zdaj pa na zgodbo ...

 

MAKOV BRATRANEC ALEX

Budilka mi zvoni točno ob sedmih. Zbudila sem se in oblekla (pri meni oboje porabi dolgo časa), pojedla sem zajtrk in se umila, pripravila ter uredila sebe in vse za šolo. Ker nisem imela predhodne ure, sem odšla v šolo s šolskim busom.

»Hej, Kim! V naš razred je prišel Makov bratranec Alex. Iz nekje blizu so se preselili,« me je Lia napadla že takoj, ko sem prišla do vhoda šole. »No, to je pa zanimivo,« sem odgovorila. »In veš, kako je simpatičen!« mi je Lia pomežiknila. Zavila sem z očmi in se zasmejala.

Prišla sem v razred in že sem ga zagledala. Bil je v središču pozornosti. Po prvem vtisu se mi je zdel zelo ljubek, ne preveč sramežljiv fant z blond lasmi, srednje velikosti, modre oči (kot morje) in zelo športno postavo. Lia je imela prav. Bil je res res simpatičen. In potem me je pogledal. V tistih njegovih morsko modrih očeh je bilo nekaj tako lepega in prijaznega, da te je pogoltnilo vanje. Lahko bi prisegla, da sem v njih videla iskrico. Iz tega me je zbudil zvonec za začetek ure. Lii sem še uspela povedati, da je imela prav in da je res srčkan, nato pa sva se posvetili strašansko težki snovi matematike.

 

LJUBEZEN NA PETI POGLED

Naslednji dan ...

Bil je odmor in kot po navadi smo se lovili po hodniku. Lio je učiteljica prosila, da odnese nekaj v zbornico in je ravno ni bilo ob meni. Lovili smo se in umaknila sem se Timovi roki, tako da sem odskočila nazaj. Skočila pa sem na copat in spodrsnilo mi je ter padla sem na tla. Za sekundo sem ostala pri miru (malo zaradi nepričakovanega padca, malo zato, ker sem ugotavljala, če me kaj boli). Nato pa je prišel Alex: »Ojoj, Kimmy, oprosti! Copat sem izgubil med tekom, ali si OK?« »Ah, nič hudega. Saj vsem letijo copati z nog. Hej Alex ... ali verjameš v ljubezen na prvi pogled?« »Recimo. Zakaj?« je vprašal. »Kaj pa v ljubezen na peti pogled?« sem dahnila. Ne vem, zakaj sem to vprašala, kar prišlo je iz mene. »Kaj ... Kim, ali si res prepričana, da se nisi udarila v glavo?« Ko sem odgovorila, da mi res ni nič, se mi je nasmehnil, mi pomagal vstati, se še enkrat opravičil in šla sva se naprej lovit z drugimi, dokler nas razredničarka ni dobila, kako tečemo po hodniku in nas nagnala v razred. Takrat sem povedala Lii, kaj se je zgodilo prej. Skupaj sva se smejali.

Popoldne sem doma z Lucy gledala TV, ko nama naenkrat obema zazvoni telefon. Mene je klicala Lia, Lucy pa na Snapchatu dve sošolki Naya in Tisa. Skomignili sva z rameni in odšli vsaka v svojo sobo, kakor po navadi, ko nama zvoni telefon.

Bila je Lia: »Kim! Danes je premiera STAR WARS!« »Kaj? Ni šans!« sem odgovorila, saj je to Liin, Lucyn in moj najljubši film. »Meni mami dovoli do pol dveh, ampak samo če greš tudi ti, ker sama ne smem.« »Grem vprašat, te pokličem nazaj!« In sem odvihrala ven.

Prišla sem v dnevno sobo v istem trenutku kot Lucy. Spogledali sva se in rekla sem: »STAR WARS?« Odgovorila je: »STAR WARS!« Mami, ki je sedela na kavču, naju je začudeno pogledala. Odprla je usta, ampak z Lucy sva bili hitrejši: »Mami, greva lahko danes ob enajstih na premiero STAR WARS s prijateljicami, prosim, mami, saj je jutri nedelja!« Z Lucy se zelo dobro razumeva. »Kaj ... ali imata vidve iste možgane? Kar pa zadeva premiere, moram vprašati očija.« In je šla kar takoj v spalnico do njega. Čakali sva in čakali in končno je mami prišla iz sobe: »Do dveh!« »Tooooo!« Bili sva najsrečnejši punci na vsem svetu. Spet sva obe imeli klic ...

Bil je skupinski klic na Snapchatu: Lia, Mak, Alex in Kimmy.

Alex: Hej, gremo danes na premiero STAR WARS skupaj? Jaz sem lahko do dveh!

Mak: Jaz pa do pol dveh.

Lia: Jaz tudi do pol.

Kimmy: Jaz pa do dveh! Se pravi, bosta pač Mak in Lia odšla prej ... jaz moram počakati Lucy.

Alex: Bom jaz počakal s tabo, Kim!

Kimmy: OK, hvala.

Mak: Se pravi ob pol enajstih pred vhodom?

Kimmy: OK.

Alex: OK.

Lia: OK.

 

Vsa srečna, da grem na svoj prvi zmenek, sem odšla Lucy povedat novico. Ko sem prišla, je govorila po telefonu, zato sem počakala. Ko je nehala vpiti, sem točno vedela, da ima tudi ona zmenek. Potrkala sem in za hip se je prestrašila, saj je mislila, da je mami, ki je slišala za zmenek. Potem je videla mene in povedala sem ji za Alexa in da gremo vsi štirje skupaj na premiero. Nato mi je še ona razložila, da imajo s puncami tudi zmenke in da je njo povabil najbolj srčkan, postaven in najboljši nogometaš na šoli. Nekaj časa sva bili tiho, nato pa sva se spogledali in zavpili, da se je tresla hiša. Mami je prihitela gor in malce zaskrbljeno in histerično vprašala, ali je vse v redu. Skupaj sva zavpili še bolj kot prej: »NIMAVA KAJ OBLEČI!!!«

 

 

ŠOPING (NAKUPOVANJE) IN PRIPRAVE NA VEČER

 

Stavim, da je mami sumila, da so vpleteni fantje, a ker se je spomnila, kako je biti najstnik, je pustila, da smo lahko šle nakupovat, midve in najine prijateljice, nato smo smele na kosilo v McDonald's in nadaljevale z nakupi (oblek in ličil). Mami je celo dovolila, da se pridemo uredit in pripravit k nam.

 

Najprej sva do kosila z Lio hodili in si ogledali vse trgovine, nato se nas je vseh pet napotilo v McDonald's (z Lio sva naročili piščančje medaljone), potem pa sva izbrali trgovino z najlepšimi oblačili. 

 

Lii je bila najbolj všeč obleka temno modre barve, ki je imela eno ramo zunaj in od pasu navzdol je bila z volančki odcepljena ven. Tudi moja je bila temno modra in spodaj na volančke, tako kot Liina, (kajti ne marava oblek, ki so oprijete pri nogah), le da je imela moja ob strani vezalke (nad bokom je bila luknja zavezana z vezalkami, zakon!) in na vrhu je imela namesto rokavov volanček čez rame. Vzeli sva enake čevlje. Bili so črni z belimi kristalčki in rahlo (visoko) peto. Zraven sva dobili še dve enaki torbici. Skočili sva še v drogerijo po manjkajoča ličila. Počakali sva še kakšne pol urice v kavarni, dokler ni Lucy poklicala, da so končale, in smo odšle domov. Ko smo prišle domov, smo imele še pet ur do odhoda, zato smo se najprej šle Monopoli (kakšni dve uri), nato pa smo se odšle pripravljat na večer. Z Lio sva odšli v mojo sobo in se oblekli. Ker sva hoteli imeti pričesko, ki bi zdržala celo noč, sva poklicali mami, ki je pohvalila najini obleki, čevlje in torbici ter nama naredila kitke. Zadnji korak so bila ličila. Začeli sva eno uro pred odhodom in uspelo nama je: komaj opazna temno modra senčila sva uporabili na senčkah, I-liner, maskaro ter svetlo roza šminko. V torbici sva spravili denarnici, vsaka po dvajset evrov, telefon in šminko. Odpravili sva se dol. Mami naju je pohvalila, da sva se zelo lepo uredili. Potem pa so prišle še Lucy, Tisa in Naya. Vse so imele rdeče visoke pete, rdeče torbice in imele so enaka ličila kot midve, le da so bila senčila in šminka rdeča. Obleke pa so bile enake: rdeče in oprijete od začetka do konca. Le napisi na oblekah so bili drugačni: Naya – BEST, Tisa – FRIENDS, Lucy – FOREVER.

 

 

PREMIERA

Usedli smo se v avto in oči nas je odpeljal. Z Lucy sva se zmenili, da se dobiva ob dveh pred vhodom. Ko smo prispeli, sta Mak in Alex že čakala. Kupili smo si pokovko, pijačo, čips, sladkarije in celo krofe smo kupili, da le ne bi bili lačni. Karte smo kupili že prejšnji dan, zato smo se kar namestili na sedeže. Dobili smo najboljše sedeže in ker so bili v tisti vrsti le štirje (sedeži) smo imeli celo vrsto zase. Čisto na levi je sedel Alex, nato jaz, potem Lia in na desni Mak. Do začetka filma smo se pogovarjali in naredili kakšen selfi. Nato pa se je začelo. Bil je najboljši film kadar koli!

Nekje na sredi, ko je bilo najbolj napeto, je bil nek strašen prizor (nekdo je prišel od zadaj in ko se je drugi obrnil, ga je zabodel), Lia se je ustrašila in videla sem, kako je prijela Makovo roko. Tudi to sem videla, kako jo je Mak prijel nazaj.

Konec je bil romantičen. Gledala sem, kako jim uspe narediti tako romantičen prizor. Naenkrat sem začutila Alexovo roko, kako je segla za mano in me objela okrog ramen. Začutila sem toploto in prijaznost. Stisnila sem se k njemu in tako sva pogledala konec filma. Videla pa sem tudi, da sta se tudi Lia in Mak objela in bili smo najsrečnejši na celem svetu.

Ko je bilo konec filma, smo odšli v manjši bar, ki je prav za najstnike in je takoj za vogalom. Tja so šli tako ali tako vsi, saj so imeli tam najboljše smutije. Pogovarjali smo se, se igrali resnica ali izziv, pili smuti ... bilo je zelo zabavno. A kmalu je bila ura pol dveh in Mak ter Lia sta morala oditi. Šla sta v isti konec, zato sva midva ostala v baru. Malce sva se še pogovarjala, a kmalu sva se odpravila pred vhod, kjer sva se z Lucy zmenili, da se dobiva. Nikogar ni bilo tam, zato sva se pogovarjala, kakšne neumnosti sva počela, ko sva bila majhna in kako sva izgovarjala težke besede. »Hej, Kim, moral bom iti. Z očijem sem zmenjen na zadnji strani bara,« je rekel Alex čez nekaj časa. »Prav, se vidiva v ponedeljek v šoli!« »Adijo!« je rekel in me poljubil. In ne na lica, da ne bo pomote, temveč na ustnice. Bil je tako iskren poljub ... potem me je pogledal, se mi nasmehnil in odšel. »Adijo!« sem zašepetala.

Z Lucy sva si na poti domov povedali najboljše dele večera. Ker je ona meni povedala za poljub, sem morala tudi jaz njej. A prisegli sva si, da doma ne poveva nič v zvezi s fanti, ampak le da je bil to najboljši večer s prijateljicami na svetu. In res nisva. Pa da povem zakaj: zato, ker mamice vse povejo naprej in naprej in naprej.

Zdaj sva jaz in Alex uradno par! Tudi Lia in Mak sta. In tudi Lucy ima fanta. Tako je zdaj to.                                                                             

Za enkrat ni nič novega, se javim, ko bo.