Glasovalna številka: PR128

Ajda Gorenjec Hodnik

LUČ V CUKRARNI

OŠ Martina Krpana Ljubljana

 

Nekega dne sem se zvečer vračala s treninga domov. Ker sem zamudila avtobus, sem se odločila iti del poti peš ob Ljubljanici. Šla sem mimo kliničnega centra in čez most do Cukrarne. Hodila sem čisto  ob Cukrarni, ko sem zagledala luč v tretjem nadstropju. Bilo je zelo čudno, saj so bila okna zagrajena. Šla sem preverit, kaj se dogaja, vendar nisem našla vhoda, zato sem raje odšla domov. Naslednji teden sva šli s prijateljico v center. Ko sva hodili domov, sem se spomnila na čuden dogodek in skupaj sva šli iskat sledi. Najprej sva stopili pod okno, v katerem je gorela luč. Izgledalo je enako kot vsa ostala, zato sva začeli iskati po tleh, vendar ničesar nisva našli. Vsa okna so bila zaprta z rešetkami razen enega zraven tistega, v katerem je gorela luč. V steni pod njim so na nekaterih mestih manjkale opeke. Sklepali sva, da je tisti, ki je prižgal luč, v Cukrarno prišel prav po tej poti skozi to okno. Tudi midve sva šli. Vem, da se sliši noro, a nama je uspelo. Prostor, v katerega sva prišli, je bil zelo zanemarjen, sosednji, v katerem je gorela luč, pa kar dobro ohranjen. Pravzaprav preveč dobro za staro stavbo. V njem sva našli ostanke sveč. Torej si je s tem svetil. Preiskali sva ves prostor, vendar v njem nisva našli kaj zelo posebnega. Soba je bila včasih jedilnica. To sva sklepali po tem, ker sva našli staro mizo, polomljen stol in nekaj okrušenih keramičnih krožnikov. Nato pa sva slišali glasove. Sledili sva jim v četrto nadstropje in zagledali nenavaden prizor. V sobi sta stala France Prešeren in Jernej Kopitar, ki sta se prepirala. Med njima je stal Ivan Cankar in ju miril. Ko sva vstopili v sobo, so vsi utihnili, midve pa tudi nisva bili sposobni iz sebe spustiti kakšne besede. Prvi je spregovoril Cankar. Zanergal je: »No, vidva bumbarja, glejta, v kakšno godljo sta me spravila, zdaj pa to sama rešita.« Vendar nista rekla ničesar razen: »Kaj ko bi šli dol? »Tu se lahko vdrejo tla.« In smo šli. Jaz sem šla zadnja. Vendar stari pod ni zdržal takšne teže in se je pod mano vdrl. Nato sem se zbudila v svoji postelji. Razmišljala sem o svojih sanjah in kaj se je v njih zgodilo. Nato sem se spomnila, da jutri pišemo test iz slovenščine.