Glasovalna številka: P102

Valentina Dujc

ANKIN BONTON

OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača

Živela je zelo zelo nagajiva deklica Anika. Starši so vsak dan imeli opravka z njo.

Nekega dne je družina sedela pri mizi. Imeli so kosilo. Mami se je prismodil zrezek, zato je rekla, da gredo na kosilo v restavracijo. Za večerjo pa bodo že pripravili sendviče s salamo, saj jih bo hrana v restavraciji najverjetneje nasitilo do poznega popoldneva. Anika je bila vesela. Od veselja je skakalo kot kenguru. Ko so prišli v restavracijo, so dobili cenik. Anika si je izbrala testenine, seveda najdražje. Mama in očka sta si naročila ribo. Naročili so si tudi pijačo. Takoj, ko je Anika dobila hrano, si je v usta stlačila celo žlico testenin, tako da je imela lica okrogla kot tenis žogici.

Govoriti je pričela s polnimi usti:  »Vava foifo je ua?«

S tem je hotela reči: » Mama koliko je ura?«

»Sploh te ne razumem, Anika« je rekla mama.

Anika je ponovila »Vava foifo je ua?«

»Prvo pogoltni hrano in potem reci« jo je opozorila mama.

Anika po tem ni več govorila, bila je tiho.

»Glej Anika, pravila so tukaj taka: NE BAŠEMO SE S HRANO, NE GOVORIMO S POLNIMI USTI IN JEMO Z ODPRTIMI USTI, GOVORIMO PROSIM IN HVALA. Tega te danes sploh še nisem slišala reči. Anika je pokimala.

Nato so se odpravili v botanični vrt. Tam je Anika opazila različne piktograme. Eden izmed njih je prikazoval, da se rož ne trga. Toda Anika je oskubila ves grm in se igrala parado tako, da si je liste metala na glavo in pod noge. Ker je bila Anika nagajiva, tudi piktograma ne hodi po trati, ni upoštevala. Pogumno se je sprehodila izven urejenih poti in poteptala vso zelenico.

Mama in očka sta bila zelo jezna na Aniko. Povedala sta ji, da je potrebno upoštevati tudi narisana pravila in, da to od nje prihodnjič pričakujeta. Dala sta ji hišni pripor cel teden. Tako si je Anika le zapomnila bonton: ne jemo s polni usti in ne govorimo z odprtimi usti, uporabljamo besedi prosim in hvala, ne trgamo rož in ne teptamo zelenic.

Anika je od takrat bila pridna deklica, naučila se je pravil obnašanja in tako sta starša z njo imela manj skrbi.