Glasovalna številka: P105
Pia Brodnik, Vid Čeligoj, Liza Gliha Urbančič, Dafina Gashi, Eva Hladnik, Maj Levec, Marisa Mihalič, Luka Orehek, Lina Tomšič, Daša Zupančič
NEVZGOJENI ZMAJČEK
OŠ Louisa Adamiča Grosuplje
V deželi zmajev, tam daleč pod Triglavom, je obstajala zmajska šola, ki je učila zmajčke pravilnega obnašanja. Najstrožja učiteljica Sanjezmajska je učila zmajčke pravilnega bruhanja ognja, letenja, mahanja z repom in še marsikaj hudo pomembnega za pravilno rast in razvoj svojih zmajskih učencev. V tej isti šoli pa so imeli zmajčki še en hudo pomemben predmet. Če so hoteli uspešno končati zmajsko šolo, so morali obvladati vsa pravila primernega obnašanja. No, prav ta pravila so povzročala največ težav našemu lepemu brezzobemu zmajčku Zmajeslavskemu.
Učiteljica je učila svoje zmajčke spahovanja po dobrem kosilu in godrnjanja po slabem, neumitih in zelo umazanih tac pri kosilu in ne sveže umitih, grizenja nohtov in ne brušenja ob skale, obveznega lizanja krožnikov in ne pomivanja, slinjenja ob dobri sladici in ne malega obliza gobčka, spuščanja neprijetnih glasnih smrdečih plinov in ne zadrževanje le-teh in še bi lahko naštevali. Skratka, vse narobe, bi rekel brezzobi zmajček Zmajeslavski. Zmajeslavski je sicer prijeten zmajček, a hudo narobe vzgojen, si misli ravnateljica šole. Vedno je počakal v vrsti, nikoli se ni prerival in če mu je iz rok padel krožnik, se je vedno opravičil in pospravil za sabo. Za hrano se je vedno zahvalil in se nikoli mrgodil. Ni znal rigati in spuščati plinov. Bruhnil je tak ogenjček, da je na koncu nastal lep srček, da o grizenju krožnikov sploh ne govorimo, saj ni imel zob. V zmajski šoli je bil izgubljen in zelo nesrečen. Čisto vse je naredil narobe, a vseeno je po njegovem občutku delal prav in zato je bil iz dneva v dan bolj zmeden in nesrečen.
Narobe svet – bi lahko rekli, a za Triglavom je v zmajski šoli veljal en in edini prav, ki ga je določila ravnateljica. Nekega dne so se zmajčki želeli med poukom malo pozabavati in so Zmajeslavskemu nastavili na pot past za miške. Zmaji se jih zelo bojijo, saj so znane kot najstrašnejše in strupene živali. Zmajeslavski bi se moral v past ujeti, a se je vanjo zataknila gospa ravnateljica. Ko je na poti zagledala past, je hotela skočiti čez njo, saj je mislila, da se je vanjo ujela miška. Najprej je naredila sedem kozolcev in se v past zataknila ravno s koncem repa. »AAAAUUUUAAAA!« je močno zatulila. Si predstavljate, kako je to bolelo. No, malce pa je bilo tudi smešno. Malo zatem je iz gobca spustila ogromen plamen in z njim uničila ravno sliko s svojo podobo, ki je krasila šolo. Na koncu je padla čez mizo in si zalomila krilo. Lahko si samo predstavljate, kako zelo je to bolelo – tako in tako. Najprej se je poškodovala, uničila svojo lepo sliko, se osramotila, na koncu pa so se ji še vsi na ves gobec smejali. Počutila se je grozno in osramočeno, saj ji čisto nihče ni priskočil na pomoč. Držali so se za svoje okrogle trebuhe in se smejali. Ravno v tistem trenutku je mimo prišel zmajček Zmajeslavski, ki je ravnateljici takoj priskočil na pomoč. Zagrabila ga je takšna jeza, kot še nikoli poprej, zato se je pojezil na vse, ki so to videli in se ravnateljici grdo smejali. Vsi zmajčki so se počutili grozno in osramočeno, ravnateljica pa je prvič v življenju čutila v srcu toplino ob pomoči učenca in žalost zaradi nagajivosti in smeha ostalih. Vedela je, da je čas za velike spremembe in da jih Zmajeslavski lahko nauči marsičesa. Lepo ga je prosila, če lahko svoje sošolce nauči lepega vedenja. Spoznali so, da takšno njihovo nemogoče obnašanje, res ni sprejemljivo.
Zmajček je naredil slovar lepih besed. V Zmajslovarju je bilo napisano veliko, tukaj je le nekaj primerov, ki jih mora poznati čisto vsak …
Dobro jutro, ko zjutraj zagledaš prve zmajčke.
Dober dan, ko stopiš v zmajski razred.
Dober tek, ko dobiš dobro jed.
Prosim, ko prosiš za stvar ali pomoč.
Ali lahko prosim, ko nekaj potrebuješ.
Na izvoli, ko nekomu nekaj daš.
Oprosti, oprostite, ko ti uide plin ali pa ko nekoga spotakneš.
Hvala, ko ti nekdo nekaj posodi, podari ali pomaga.
Nasvidenje, ko zapustiš zmajski razred.
Vse te lepe besede je zmajček učil svoje sošolce in ravnateljica je bila zelo ponosna nanj. Vedela je, da se od svojih zmajskih učencev lahko veliko nauči, a ta zmajček je bil res nekaj posebnega. Danes se ta zmajska šola pod Triglavom imenuje Zmajeslavska šola po našem zmajčku in v šoli so res lepo vzgojeni zmajčki, ki pa so še vedno zelo razposajeni in nagajivi, a za razliko od prej se za svoje neumnosti vedno opravičijo.
Vsem otrokom, ki poslušate to pravljico, sporočamo, da si lahko Zmajslovar sposodite v zmajski knjižnici, a mislimo, da ga sploh ne potrebujete, saj vsi veste, da lepa beseda vedno lepo mesto najde. Vsak od vas dobro ve, da se dobro vedno vrača z dobrim in da s čisto majhnimi lepimi dejanji ali besedami lahko zelo na veliko spreminjamo naš svet.
In na koncu te lepe pravljice se ne pozabite zahvaliti tistemu, ki vam jo je prebral.
Pa nasvidenje. J
