Glasovalna številka: P106
Tisa Ribič
KAJ JE BONTON?
OŠ Litija
Maja je sedela za mizo pri kosilu. Mama je pripravila mizo, oče pa je bral časopis. Ko je položila na mizo hrano, je rekla očetu naj neha brati časopis, saj krši pravilo bontona. Maja je vsa začudena vprašala, kaj je to bonton? Oče ji je povedal, da so to neka pravila obnašanja. Ko so kosili, je mama jedla tako, da so se slišali neki zvoki. Maji se je to zdelo zelo smešno, še z juho se je polila. Medtem pa je oče rekel, da zdaj ona krši pravilo bontona. Maja še vedno ni čisto razumela, kaj je bonton, a je bila rajši tiho.
Naslednji dan je bil ponedeljek. Ana se je odpravila v šolo že zelo zgodaj. Šla je mimo gledališča. Mimo nje sta prišla starejša gospod in gospa. Gospa je bila nekam živčna. Gospodu je rekla, naj v gledališču ne krši pravil bontona, da ne bi spet klepetal med predstavo ali žvečil žvečilke. Maja je bila zmedena, saj je to besedo, bonton, v dveh dneh slišala že stokrat, prej pa nikoli. A to se še ni nehalo! V šoli, pri družbi so se učili o bontonu. Učiteljica je rekla, da so to pravila lepega obnašanja. Kot recimo, da se med jedjo ne govori s polnimi usti.
Ko je prišla domov, so šli v gledališče. Tam je videla veliko tablo z napisom GLEDAIŠČNI BONTON. Zdaj je že nekako razumela, kaj je bonton. Ko je bila zvečer v postelji, je še enkrat ponovila: bonton so pravila lepega obnašanja. Uporablja se v gledališču, kinu in v vseh kulturnih ustanovah, pa tudi pri mizi. Tako je na koncu dneva in zgodbe Maja le ugotovila kaj je to bonton.
UPOŠTEVAJ BONTON, NE SAMO V KULTURNIH USTANOVAH AMPAK TUDI PRI MIZI.
