Glasovalna številka: P118

Gea Palir

DVOJČIČI LILI IN TINA

OŠ Mladika

 

Lili in Tina sta živeli v velikem bloku na robu mesta. Dvojčici sta ravno pisali domačo nalogo, ko sta na strehi zaslišali čudno brnenje. Lili se je prva opogumila. Po dolgi lestvi je previdno splezala na prostost in se ozrla. Na njeni levi je stal krožniku podoben predmet. Vsak na zemlji bi v tem prepoznal leteči krožnik. »Živijo! Ime mi je Plunk!« Vesoljec, ki je stopil iz vozila, se ni zamujal s predstavljanjem. »Veliko sem slišal o vašem planetu. Veste, počitnice so, in vesoljci se mudimo na obiskih.« Lili se je zdrznila. Počitnice sredi septembra? To se sliši imenitno! »Ime mi je Lili,« je pogumno rekla. »Me veseli.« Lestev se je skoraj zlomila pod težo Plunkovega oklepa, ko sta v tišini plezala proti stanovanju. »Tina, to moraš videti!« Lili je prekinila mučen molk. Plunk je iz žepa potegnil beležko in začel zapisovati pogovor med sestrama. Ko ga je Tina zvlekla v svojo sobo, se je očarano zastrmel v police. »Knjige? A to res obstaja?« Kot začaran je strmel v police. Lili ga je lopnila po licu. »Daj, zberi se! Ja, to so knjige in eno ti posodiva. Katero želiš?«

Vesoljec je s police vzel »BONTON ZA ZAČETNIKE« in okupiral Tinino posteljo. Lili in njena sestra sta izbrali obleke. Že naslednji dan je namreč tetina poroka in tam je treba biti urejen. Zgodaj zjutraj je Tina vsa utrujena pripravljala kosmiče, ko je v kuhinjo vstopil Plunk. »Dobro jutro, gospa!« Že je vdihnil, da bi začel s svojim olikanim govorom, a ga je še pravi čas prekinila Lili, ki je ravno vstopila. »Plunk, nehaj! S svojim vedenjem naju boš spravil ob živce še pred poroko!« Okoli enajstih se je družina usedla v avto in odpeljala proti cerkvi. Vse se je vleklo, a preden je duhovnik izrekel zadnje besede, je bil čas za gostijo.

Plunk je do potankosti upošteval vsa pravila bontona. Vsem gostom je odstopil prednost pri izbiri sedeža in ko si je stara babica Frančka zaželela še več race, ji jo je prijazno podal. Lili in Tina sta bili presenečeni. Verjetno je bila kriva njuna knjiga o bontonu? Nikoli na veš. Ob koncu dneva je vsem voščil lahko noč in zaspal. Po kratkem posvetu so se odločili, da ga odpeljejo v kino. Ob filmu ni bil glasen, ampak je tiho sedel in ni motil ostalih. Z njim so preživeli prijeten teden, a vedno je čas za slovo. Plunk je sedel v vozilo, se poslovil in se odpeljal domov. Tako se je v vesolje vrnil spremenjen.