Glasovalna številka: P119

Hanna Bender

ZIMA

OŠ Mladika

 

Zapadel je sneg. Jure je še vedno spal v svoji topli postelji. Neža je pa gledala skozi okno. Bilo je zelo lepo, vse je bilo belo. neža je od veselja začela poskakovati. To njeno veselje je prebudilo Jureta

»Neža,« zbudila si me. Neža pa je rekla:« Oprosti Jure, da sem te zbudila, ampak zunaj je sneg!« Zatem je prišla v sobo mamica in rekla otrokoma, naj prideta v kuhinjo na zajtrk. Pri zajtrku so se dogovorili, da bodo cela družina preživeli dopoldne zunaj na snegu. Otroka sta se zelo razveselila in zahvalila staršema. Hitro sta pojedla zajtrk in si pripravila vsa potrebna oblačila. Neža je oblekla smučarski komplet, Jure pa smučarske hlače in bundo. Na glavo sta si nadela kapi. Obula sta zimske čevlje in brž stekla na dvorišče. Dogovorila sta se, da bosta naredila snežno družino. Ko sta začela valiti kepe, sta ugotovila, da sta pozabila rokavice. Jure je rekel Neži:« Neža, nama greš prosim po rokavice!« Neža je odgovorila: «Ja, Jure, seveda!« Neža je brž stekla v hišo po rokavice. Jure se je Neži zahvalil:« Neža, hvala, da si nama  prinesla rokavice. Brez njih bi težko delala snežaka.« »Prosim,« je odgovorila Neža.     Očka je prinesel metlo, mamica pa star klobuk. Skupaj so naredili celo snežno družino. Snežna družina je krasila dvorišče. Skupaj so preživeli čudovit dopoldan.  Otroka sta se zahvalila  staršema. Starša sta rekla. »Tudi če je mrzlo, nekatere besede grejejo«.