Glasovalna številka: P127

Neža Teran

VOLK IN NJEGOVI PRIJATELJI

OŠ A. T. Linharta Radovljica

 

Enkrat je ježek Piki šel na sprehod. Srečal je zajčka. Ime mu je bilo Belko. Potem je Piki rekel: »Pridi, prosim, greva na igrišče.« Šla sta in zagledala lisičko. Nista je poznala in tudi nista vedela, ali je zlobna ali prijazna. Zato sta se skrila. Lisica reče: »Nisem zlobna, prijazna sem.« »Kako ti je ime?« jo vprašata. Lisica reče: »Oranžna mi je ime.« Zagledali so, da se približuje nevihta. Skrili so se pod tobogan. Niso mogli domov, ker je tako padal dež.

Lisica je rekla: »Raje ostanimo tu, grem pod zemljo skopat in poiskat malo hrane.«  Opazila je žužka, ga ujela, prinesla pod tobogan in rekla: »Izvolita, tukaj je hrana.«

Onadva pa rečeta: »To ni hrana, midva ne jeva žužkov, ampak človeško hrano.«

 Potem pride zlobni volk in reče: »Aha, pretental jih bom.

»Živali in otroci, nehal je padati dež.«

 Ježek, zajček in lisička se spustijo po toboganu in pristanejo v luži na koncu tobogana. Vsi so spustili naenkrat in se ujeli v kletko, ki jo je volk spustil nanje. Potem rečejo: »O, joj, kako se bomo rešili?« Volk pa reče: »Glejte, da mi ne pobegnete. Imam vas za večerjo.«

Volk je zaspal. Potem je Piki močno stegnil tačko in dosegel palico. Potiho je volku iz žepa vzel ključ od kletke. Volk se je prebudil. Živali pa ni bilo več. »UUUUU, kje ste, ve živali?« je zatulil.

Živali so šle v Pikijev dom. Pikijevi starši so šli na svatbo, zato sta lisica in zajček lahko šla k njemu. Igrali so se križce in krožce. Posijalo je sonce. Šli so pogledat, kje je volk.

Hoteli so ga naučiti vljudnega vedenja.

»Kaj pa vi tukaj? Ali se lahko igram z vami, ,ker mi je dolgčas?« je rekel volk.        

Živali so mu rekle: »Grdo si se obnašal do nas, zato nam boš najprej pomil stanovanje. « 

Ko je pomil, so mu rekle: »Zdaj te bomo naučile lepega vedenja. Naučil se boš pozdravljati: dobro jutro, dober dan, dober večer in nasvidenje. Naučile so ga še, da se živali ne ujema v kletko in da nimaš vsak dan živali za večerjo.

 Volk je dejal: »No, če že moram, bom pa bolj vljuden, kot do zdaj. Bom prosil ljudi, da mi dajo kak kos mesa ali pa vsaj brikete.«

 Volk je spoznal, da če si zloben in vse požreš, ne moreš imeti prijateljev. Lahko jih imaš samo, če si prijeten.