Glasovalna številka: PR128
Tara Benko, Job Bohnec, Tit Bohnec, Anja Dravec, Amy Bukovec Gal, Ema Gregorec, Elena Kocet, Küčan Ema,
Neja Marič Udovič, Nela Ficko Ðurinek, Teja Lovrenčec, Amna Suljić, Pija Šiftar, Nik Vehab, Žan Zelenko, Tian Zelenko
MAJHNE NAGAJIVKE
OŠ Bogojina
V lepi hiši, v vasi Bogojina, je stanovala družina Novak: mama, očka in tri sestrice po imenu Iva, Eva in Ela. Iva je hodila v prvi razred, Eva v drugi, Ela pa v četrti. Bile so zelo lepe deklice, z dolgimi svetlimi lasmi, v šoli so se dobro učile, a imele so eno težavo. Bile so pogosto poredne. Mami in očku to ni bilo nikakor všeč. Niso si hotele pospravljati sobe, deliti igrač, večkrat so se med samo steple, govorile so si grde besede itd.
Mamica in očka več nista vedela kaj naj storita. Bila sta obupana in žalostna, da so njune deklice bile svak dan poredne. Tako sta sklicala družinski sestanek. Starša sta deklicam povedala, kako pomembno je, da se lepo obnašajo in upoštevajo pravila lepega vedenja, saj s tem, ko vsak dan ne ubogajo, drug drugemu povzročijo, da se vsi v družini slabo počutijo in so žalostni. Sklenili so, da bodo v njihovi družini uporabljali le lepe besede kot so dobro jutro, hvala, izvoli, oprosti, dober tek, in da bodo med sabo spoštljive. Starša sta skupaj z deklicami izdelala plakat o upoštevanju lepega vedenja. Dogovorili so se, da če bodo ob koncu dneva pridne in upoštevale pravila lepega vedenja, bo vsaka deklica zvečer na svoj plakat zalepila nalepko zlate zvezdice.
Iva, Eva in Ela so začele tekmovati, katera bo dobila največ zlatih zvezdic na svoj plakat. Sestrice so med seboj bolj pogosto uporabljale vljudne besede. Iva si je vsak dan pospravila svojo sobo, Eva je pomagala mami pomivati posodo in sesala hišo. Ela se je pridno sproti učila ter pomagala pri domačih nalogah sestricama. Tako so se plakati z nalepkami začeli polniti, a ne za dolgo.
Nekega dne, ko so se sestrice igrale igro Monopoli so se spet sprle.
Iva je rekla Evi: ʺTi si neumna, nisem več tvoja prijateljica!ʺ
Eva: ʺJaz se nikoli več ne bom igrala s teboj!ʺ
Ela pa je samo kričala: ʺ Nehajtaaaaa! ʺ
Mama je pritekla v sobo. Bila je zelo razočarana nad njihovim vedenjem. Vsako deklico je poslala v svojo sobo. Dodelila jim je kazen, da morajo ostati v sobi in razmisliti o grdih besedah, ki so si izrekle druga drugi.
Deklice so bile do večera vsaka v svoji sobi, nato so zaspale. Na drugi dan je bilo spet vse po starem. Deklice so se spet grdo obnašale in si grdo govorile še naprej. Starša sta bila že čisto obupana. Nista več govorila z njimi in se nista zmenila za obnašanje deklic. Čez nekaj časa so se deklice začele spraševati kaj je narobe, da starša več ne govorita z njimi.
Pri večerji so deklice vprašale straša kaj je narobe, da več ne govorita z njimi, in da sta ves čas samo tiho. Starša sta povedala, da jima je zelo hudo pri srčku, da se počutita zelo slabo, saj imata tako lepe punčke, a tako poredne, da jih morata stalno opozarjati na lepo vedenje, a od tega ni bilo nič. Tako sta sklenila, da bosta tiho, dokler se bodo tako obnašale.
Deklice so po večerji odšle v Evino sobo in so se pogovorile. Sklenile so, da tako ne bo šlo več naprej. Zmenile so se, da si bodo nehale grdo govoriti in bodo spoštljive ena do druge.
Vzele so velik list papirja in na veliko napisale:
Hišna pravila naše družine:
- vsi uporabljamo vljudne besde: Dobro jutro, HVALA, PROSIM, IZVOLI, OPROSTI, DOBER TEK …
- smo prijazni drug do drugega.
- VSAK DAN SI POSTILJAMO POSTELJO.
- DRUG DRUGEMU POMAGAMO, ČE RABIMO POMOČ PRI DOMAČIH NALOGAH.
- STARŠEM POMAGAMO PRI HIŠNIH OPRAVILIH.
Plakat so pokazale mami in očetu in jima spet pričarale nasmeh na obraz.
Deklice so se od tedaj začele lepo obnašati druga do druge. Včasih je še prišel kak dan, da so pozabile na hišna pravila, a so hitro druga drugo spomnile na plakat in so svoje obnašanje spremenile.
Starša sta bila zelo vesela in ponosna na svoje punce. Tudi punce so ugotovile, da je njihova družina srečnejša, saj je pomembno, da smo spoštljivi in prijazni drug do drugega.
