Glasovalna številka: PR114

Kora Kapus

PISMO BOŽIČKU

OŠ Ledina

Ljubljana, 20. 12. 2019

 Dragi Božiček!

 Ime mi je Kora in sem ena tistih zelo pridnih otrok, saj rada pomagam in nisem nagajiva. Nerada se prepiram in lansko leto si mi celo ti rekel na zabavi, da sem zapisana v zlato knjigo pridnih otrok. Pišem ti, ker ti želim sporočiti, kako zabavno sem se imela na taboru. Še preden pa sva s prijateljico Ano odšli v Planico, smo našega psa peljali na zadnji trening agilitija. Trenerjem so se psi stepli in namesto da bi vodniki pse vodili čez ovire, kot je mišljeno, je nastal popoln kaos. Čeprav smo se ob vsej tej zmedi kar malo zabavali, sem morala hitro oditi, saj sem morala biti zvečer že v Planici. Tja smo se peljali z avtomobilom, ki ne potrebuje bencina, ampak ga poganja kar elektrika, od tod tudi njegovo ime – električni avto. Ko smo prispeli, me je preplavil val adrenalina. Začela sem hitreje dihati in skoraj bi se onesvestila. Oče mi je povedal, da se je to zgodilo, ker sem bila tako vznemirjena. No, njegove točne besede so bile, da sem bila v povečanem stanju vznemirjenosti. Ah, ti odrasli, kako zapleteno se izražajo. Morala sem spiti veliko vode, saj je oče ugotovil, da čez dan nisem pila skoraj nič in da bi bila lahko dehidrirana. Ko sem se končno bolje počutila, smo odšli v dom, kjer smo bivali. Nad njim je bil ogromen adrenalinski park in že naslednji dan smo se povzpeli nanj. Bilo je super! Po kosilu pa smo se naučili nekaj tehnik borilne veščine z imenom aikido. Razdelili smo se v pare in vadili različne tehnike samoobrambe. Imeli smo tudi palice, ki smo jih uporabljali pri nekaterih tehnikah. Ni pa šlo brez zapletov – po koncu vaje je fant iz petega razreda postal napadalen, saj ni zmagal pri aikidu. Animatorji, ki so nas vodili in učili, so ga pomirili, mi pa smo šli do bazena, kjer smo dobili deske za supanje. Kako nenavadno to zgleda, postaviš se na desko in se z veslom poganjaš po vodi. Po supanju smo odšli v zelo hladno dvorano z umetnim snegom, kjer smo lahko smučali ali bordali. Odločila sem se za bordanje, saj se mi je zdelo bolj zabavno. Ta šport bi načeloma lahko primerjala s supanjem, saj tudi tukaj stojiš na deski. Ta je sicer precej manjša pa tudi vesla ne potrebuješ. Jaz sem se zelo zabavala, prijateljica Ana pa ne ravno, saj je ves čas kihala. Mislili smo, da je že zbolela, ampak smo potem ugotovili, da je v resnici alergična na umetni sneg. S seboj je k sreči imela antialergik. Le ena tableta je bila potrebna in že je nehala kihati. Po večerji smo si jaz, Ana in še ena prijateljica ogledale film, ki sem ga imela shranjenega na USB-ključu. Ta ključ v bistvu nima nobene zveze s ključem za vrata. USB-ključ je zelo majhna naprava, ki jo vključimo v računalnik in nanjo naložimo različne datoteke. Naslednje dni smo spoznavali ogromno športov, čisto vsako jutro pa smo šli na pohod, kjer smo malo hodili, malo tekli ter delali vaje za raztezanje. Animatorji so nam povedali, da se taki vrsti rekreacije pravi trimčkanje. Zadnji dan smo imeli nastop talentov. Najbolj zanimiv se mi je zdel fant, ki je predstavil ples breakdance. Ta ples je bil zelo živahen in na trenutke celo malo akrobatski. Animatorji so nam pripravili tudi presenečenje – pripeljali so Jakova Faka, ki nam je predstavil šport, ki ga trenira. To je seveda biatlon, kjer tečeš na smučeh in s posebno puško streljaš v tarčo. Tudi jaz sem predstavila šport, ki ga treniram kar štirikrat na teden, to je curling. Igramo ga v ekipah, poteka pa tako, da igralci po ledu potiskamo poseben kamen, ki ga skušamo čim bolj približati ciljni točki. Ko je prišel dan za odhod, sem bila kar malo žalostna.

No, Božiček, zagotovo te zanima, zakaj sem ti tako podrobno pisala o svojem športnem taboru. Zares sem se neverjetno zabavala pri supanju in bordanju, zato te lepo prosim, če mi za Božič lahko prineseš desko za supanje ali bordanje. To bi mi res popestrilo zimske ali poletne počitnice.

Lepo se imej in še naprej prinašaj veselje otrokom!

Tvoja Kora